1. Uvod
1.1 Opredelitev tematike
Geografski položaj Slovenije na stiku Alp, Dinaridov, Sredozemlja in Panonske nižine pogojuje izjemno pestrost vodnega sveta, ki je ne najdemo
nikjer drugje v Evropi in le malokje na svetu. Slovenijo zaznamujejo raznolikost podnebja, kamnin, oblikovanost površja ter velika pestrost rastlinskega in živalskega sveta. Ob normalnih padavinskih razmerah imamo na
nekaj več kot 20.000 km2
nad 28.000 stalnih in hudourniških vodnih tokov, 7.000 izvirov, 260 slapov, okoli 200 jezer (naravnih in umetnih s površino nad 1 ha), del Tržaškega zaliva, 78 izvirov oz. vrelcev termalnih in
mineralnih voda, številne vaške kale, ribnike, klavže, nekatera ohranjena
mokrišča ter dva manjša ledenika, ki pa se hitro krčita. (Plut, 2004). Geografsko območje razvodja med Jadranom in Črnim morjem je hidromorfološko ter habitatno izjemno heterogeno. Rastlinski in živalski svet se je
prilagodil danim vodnim razmeram, prav tako človek, o čemer nam priča bogata kulturno-tehnična dediščina (žage, mlini, kali, mlake, solinarstvo idr.). Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da človek s svojimi dejavnostmi v prostoru pogosto grobo posega v vodni in obvodni svet (regulacije
vodotokov, izsuševanje mokrišč ipd.), s tem pa vpliva na naravno dinamiko
voda. Posledice se med drugimi kažejo v pogostejših in obsežnejših poplavah ter sušah, zniževanju ravni podtalnice, izginjanju pomembnih habitatov ter s tem številnih rastlinskih in živalskih vrst. Naša ravnanja so pogosto vse prej kot trajnostna, nad čemer bi se morali, dokler je še čas, zamisliti
prav vsi. Trajnostni razvoj je tisti, ki upošteva tradicionalne, okolju prilagojene tehnike rabe vodnih virov. Preizkušene lokalne prakse so marsikje
vključene v sodobne pristope oskrbe z vodo, kar prispeva k trajnostni rabi
lokalnih vodnih virov. Še kako pomembno je ohranjevanje vedenja o lokalni hidrologiji, ki je odločilno pri celovitem upravljanju z vodnimi viri. Od
nas je odvisno, ali bomo to dragoceno vedenje ohranjali in ga prenašali iz
roda v rod. V preteklosti je voda veljala za zelo dragocen vir, z njo so ravnali zelo skrbno, vzdrževali so številne kale, mlake, rekam so pustili njihov
poplavni prostor ipd. (Kikec, 2017).
Voda nam zagotavlja življenje, pomaga pri pripravi hrane, osebni higieni in vseh ostalih opravilih, kjer ne moremo brez nje. Smo pa s sodobnimi vodovodnimi omrežji dostop do vode postregli domala že vsepovsod
in čarobna moč pipe, ki nam zagotavlja neomejene količine, je le element
na koncu zahtevnega vodovodnega sistema, ki vodo črpa iz našega okolja. Koliko poznamo svoje okolje, kako smo pozorni do njega, kako vračamo to, kar od njega dobimo, je pa v našem obdobju, ko smo dnevno vpeti
v mnoštvo smiselnih in manj smiselnih aktivnosti, večkrat čisto postranska zadeva. Večina domneva, da je to že nekako »sistemsko« rešeno. Pa je
temu res tako?
Današnji otroci in mladina so bodoči nosilci razvoja, ki bodo nekoč
upravljali z našim okoljem, zato je zelo pomembno, da se razvijejo v kritične in odgovorne osebnosti, ki se bodo zavedale pomena varovanja okolja,
še zlasti vodnih virov. Ustrezno izobraževanje o pomenu vodnih virov in
njihovem upravljanju na vseh ravneh izobraževanja je ključnega pomena in
hkrati temelj trajnostnega razvoja. Kdaj in kako pričeti z ozaveščanjem in s
privzgojo pravilnega odnosa do vode in vodnih virov?
Slikanice in večinoma vsi izobraževalni programi na področju vode
ter vodnih virov se praviloma začnejo z vodnim krogom. Voda na planetu
Zemlja neprekinjeno kroži. Puhasti oblački so čedna dekoracija sinje modrega neba. Črne gmote s švigajočimi strelami iz neba pa so del vodnega
kroga, ko bodo kapljice zopet svobodno pričele pot po hudournikih, potokih, rekah, skozi najrazličnejše plasti nazaj proti morju. Na tej poti bodo
za sabo pustile življenje: vzklila bodo semena, rastline bodo sveže, potešene bodo žeje … itn. To poteka že od pradavnine. Vode ni v nobenem obdobju nič več in nič manj. Spreminja agregatna stanja in se mirno prilagaja obdobjem, ki jih narekuje energija sonca. Skratka, kroženje vode v naravi nam omogoča življenje.
Je pa človek s svojim tehnološkim razvojem iz naravnega toka potovanja vode iztrgal del za svoje potrebe. Svobodne kapljice, potočke, studence je »ujel« v vodohrane. Po vodovodnih ceveh jih potiska do potrošnikov
v stanovanja v nebotičnikih itd., od koder po kanalizacijskih kanalih, naložene z vsemi mogočimi odplakami, odnašajo to, kar je ljudem umazano
in po pravilu smrdi. Skratka, voda, ki jo človek zajame za svoje potrebe, bo
tako ali drugače tepena. Sreča v nesreči je ta, da se voda vedno očisti. Nesnage odlaga v plasti, skozi katere zbeži nazaj v svoj naravni vodni krog.
Mi smo tisti, ki določamo, koliko življenja bo v potokih, jezerih, rekah in morju. Mi smo vsak dan pred pipo, kjer s sebe in iz svojih prostorov
zraven umazanije izplakujemo še na ducate kemičnih proizvodov, ki so za
okolje, kamor bo porabljena voda odtekla, zelo moteči, včasih za nekatera
življenja celo usodni. Ni racionalizacija porabe vode namenjena temu, da bi
sebe česa prikrajšali. Lahko pa z nekaj pozornosti (da voda ne teče v prazno) rešimo pomemben del vodnih virov pred človeško objestnostjo.
Komu to dopovedati? Kako ljudem, ki imajo vse, razen časa in sočutja, usmeriti pozornost ,v to, kar jim zagotavlja življenje? Splošno zavedanje
je namreč tako, da je Slovenija zelo bogata z vodnimi viri. Da imamo srečo, da lahko pijemo vodo iz pipe. Pri nas sušna obdobja niso alarmantna.
Sodobni vodovodni sistemi so sposobni vodo prečrpavati iz regije v regijo.
Seveda je jasno, da strategija na tem področju obstaja. Koliko stane in kako
energetsko potratna postaja, je pa že drugo vprašanje.
Generacije, ki prihajajo, bodo verjetno imele svoje izzive. Tehnološki
napredek in razvoj na vseh področjih drvi z veliko hitrostjo. Domala so že
vsi podatki dostopni vsem. Imamo tudi podatek o dnevni porabi vode na
osebo na dan. Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije je bilo
v letu 2021 iz javnega vodovoda porabljenih 59,4 m3
/prebivalca na leto, kar
pomeni 162,739 litra/prebivalca na dan (Si Stat, 2021).
Priporočilo NIJZ:
− 20 litrov pitne vode na osebo na dan je tista minimalna količina
vode, ki je potrebna za pitje, pripravo hrane in osnovno osebno
higieno – umivanje rok in pranje živil. Od tega naj bi bilo 7,5 litra
vode namenjeno pitju in pripravi hrane;
− za osnovne fiziološke potrebe (preživetje) – pitje naj bi zadoščalo
povprečno dva do tri litre na odraslo osebo na dan, za otroke do
10 kg naj bi bila ta količina en liter;
− količina, večja od 50 litrov, poleg potreb zadošča za pitje, pripravo
hrane in osnovno osebno higieno – umivanje rok, pranje živil, še
za osnovno pranje perila ter kopanje in umivanje;
− količine prek 100 litrov zadovoljijo dodatne potrebe udobja in
dobrega počutja (NIJZ, 2019).
Omeniti je treba, da na osebni ravni dnevno porabimo večji del vode,
ki smo jo predhodno ogrevali. Letna poraba energije za pripravo tople vode
za štiričlansko družino je povprečno 3.460,20 kWh, prevedeno v eur 553,63,
kar pomeni izpustov CO2
1.660,9 kg. (Echo, 2017-2022).
1.2 Ko se začnemo ukvarjati z najmlajšimi, je zajeta komunikacija
z vsemi generacijami, saj so otroci idealen medij za prenos
informacij v družinsko skupnost
Od samega začetka spontanega razvoja programa, ki se je pričel kot »Nadzor porabe vode« in je v nadaljevanju vedno dobival prizvok »varčevanja,
zmanjševanja porabe, racionalizacije«, je postalo jasno, da je otrokom lažje
kot s slikanicami, z letaki, risbicami itd. usmeriti pozornost z mini merilnikom na pipi, ki meri, kdaj, zakaj in koliko vode je smotrno porabiti. Pri pipi
za umivalnikom je prostor, kjer skrbimo za osnovno osebno higieno. Prav
prijetno je umivanje rok, če je voda topla. K pipi gremo pit, ko smo žejni.
Pipa nam vedno postreže s svežo vodo. Ni nam treba razmišljati, od kod in
kako. Je pa dejstvo, da skozi vodovodno pipo v eni minuti preteče tudi do
15 litrov vode. Če se malo zaigramo, hitro mine nekaj minut. Kaj vse bi lahko počeli s takšno količino vode, pa je že treba razmišljati. Vodovodne pipe
so na koncu kompleksnega, tehnično zahtevnega in energetsko potratnega
sistema in tu je prostor, kjer lahko prav vsak prispeva svoj delček k varovanju narave, zmanjševanju oviranja naravnih tokov podtalnih vod, ki se zajemajo v vodohrane, od koder voda priteče do pipe. Pri pipi je prostor, kjer
se odloča, koliko vode bomo porabili, koliko je bo treba ogrevati … Tam je
tudi prostor, kjer se uporabljajo mila, šamponi, čistila itn.
2. Vzpostavitev »komunikacije« s pipo
2.1 Mini merilnik
Mini merilnik, ki se lahko enostavno namesti na vsako standardno pipo z
navojem za perlator, je tehnična rešitev za spremljanje porabe vode. Pri vsakem odpiranju sproti nam prikazuje količino porabljene vode. Avtomatsko nas vzpodbuja, da pipo zapiramo med in takoj po opravilu. V podmeniju
sešteva vsa odpiranja. Omogoča vpogled v količino porabljene vode s strani
posameznika in skupine. Brez te napravice nimamo občutka, koliko vode
dejansko odteče v odtok. Mini merilnik je dobitnik nagrade Gospodarske
zbornice Slovenije za okolju prijazen izdelek leta 2012 (Šalamun, 2013).
Slika 2: Mini merilnik
2.2Navada je železna srajca
Obdobje, ko otroke učimo samostojnega umivanja rok, zob itd., je idealen čas, da se pričnejo soočati tudi s količino porabljene vode za določeno opravilo. S pravilnim pristopom pri odnosu do pipe lahko zaustavimo
nesmotrno porabo pitne vode. Z doslednim izvajanjem postopki počasi
preidejo v navado in tako bo »Janez znal to, kar se je Janezek naučil«. Po
desetletnih izkušnjah naj bi program iz vrtcev in učilnic praviloma preskočil tudi v družinska okolja. Otroci so namreč svoje znanje in izkušnje
pogosto prenašali v domače kuhinje in kopalnice. Marsikateri starši so na
roditeljskih sestankih spraševali: »Kaj se vi greste pri pouku, da nas doma otroci toliko ‘šikanirajo’«? Ozavestiti količino porabe vode pri pipi je zelo
pomembna osnova za vzpostavitev odgovornega odnosa do naravnih virov nasploh.
3. Obdelava podatkov, zajetih z mini merilnikom porabe vode na pipi
3.1 Grafični prikaz porabe vode
Slika 3: Grafični prikaz porabe vode
Pridobljene podatke z mini merilnikom na pipi si lahko beležimo dnevno,
tedensko, po določenih opravilih v razpredelnice, dnevnike, koledarje. Količine nam lahko služijo za lastno evidenco, preračunavanje pri različnih
matematičnih operacijah, izdelavo grafov itd. (Slika 3). Na osnovi primerjave podatkov porabe vode med šolami se je spontano razvila spletna aplikacija, ki v osnovni daje možnost za vnos meritev različnih merilnih mest,
pregled meritev in že obdelane statistične podatke. Temeljni cilj obdelave podatkov je, da ugotovimo količino porabljene vode v določenem časovnem obdobju v razredu na določeni šoli. Ko dobimo povprečno porabo
na učenca na dan, je to marsikdaj tema za diskusijo. Je 0,84 litra na učenca
na dan ravno prav, preveč ali premalo? Namen programa ni svetovanje ali opozarjanje. Vedno je samo prikaz dejanskega stanja, ki pa je lahko kaj tudi nakazuje trende, način delovanja skupine itd.
3.2 Primer projekta Vodni agenti Podravja
V vzorec smo zajeli 539 učencev (pretežno 3. in 4. razreda 12 osnovnih šol iz
Podravja in okolice), ki so za vsakdanjo uporabo od Društva vodna agencija dobili merilnike porabe vode in spletno aplikacijo za vnos ugotovljenih podatkov. Podatke so pod mentorstvom 26 učiteljev v aplikacijo vnašali dnevno, tedensko ali mesečno. Tako so dobili natančne podatke o porabi
vode. Te so primerjali s podatki učencev iz drugih razredov na svoji šoli pa
tudi z ostalimi sodelujočimi šolami, s čimer so dobili vpogled v to, ali porabijo več ali manj vode kot ostali. Na podlagi pridobljenih podatkov so si
zastavili konkretne cilje zmanjšanja porabe vode in spremljali njihovo doseganje. Na ta način so se navajali na racionalno rabo vode in se spodbujali k zmanjšanju njene porabe. V Društvu vodna agencija so podatke zbirali v aplikaciji in šolam omogočili vpogled v njihove napredke. Podatki so se
lahko izpisovali v obliki tabele ali grafa. Odčitali so lahko povprečja porabe
količine vode na učenca na dan. Pomenljiv podatek je, kolikšna je bila povprečna poraba vode na učenca na dan na začetku in koliko na koncu projekta. Podatki so kazali tudi trend porabe vode na učenca, razred ali šolo.
Analiza zbranih podatkov v aplikaciji je pokazala, da je povprečna poraba vode v prvem mesecu spremljanja porabe znašala 2,28 litra na učenca na
dan; na koncu projekta pa je znašala le še 1,34 litra na učenca na dan. To pomeni zmanjšanje porabe vode kar za 41 %, kar je več od pričakovanj. S tem
so sodelujoči učitelji dokazali, da se da s spremljanjem porabe vode v razredu in z izmenjavo podatkov o porabljeni vodi med udeleženimi razredi že v
nekaj mesecih ozavestiti racionalno rabo vode ter tako zmanjšati njeno porabo. Omeniti je treba, da je v pipah v razredih praviloma tudi topla voda.
Zmanjšanje porabe vode torej pomeni tudi zmanjšanje porabljene energije
za njeno ogrevanje. Učenci so ozavestili porabo vode in jo tudi zmanjšali.
Svoje znanje o tem so prenesli tudi domov, saj so tudi svoje starše opozarjali, da je treba z vodo ravnati varčno (Adlešić, 2018).
4. Zaključek
Mreženje šol in vrtcev pri različnih projektih na nacionalnem ter mednarodnem področju je že v samem začetku programa nakazalo možnost sodelovanja s šolami v širši regiji. Izmenjave podatkov o porabo vode v učilnici so se pričele najprej med pobratenimi šolami pobratenih občin Slovenije, Hrvaške in Srbije. Po predstavitvi programa ICPDR (Iniciativi za varovanje reke Donave) leta 2014 v Ljubljani se je območje delovanja zelo razširilo.
V aplikaciji za primerjavo podatkov o porabi vode najdemo podatke o porabi vode v osnovnih šolah v Pragi, Ostravi, Budimpešti itd. Skozi sodelovanja v programih Erasmus+ pa j program prisoten tudi v Grčiji, na Nizozemskem in v Belgiji.
Slika 4: Vzpostavljanje mednarodne komunikacije osnovnošolske mladine na osnovi izmenjave podatkov porabe vode v učilnicah
Literatura
Adlešić, Majda. »Projekt »Vodni agenti Podravja«.« Vodna agencija. Pridobljeno 30. 3. 2023. https://vodnaagencija.org/projekt-vodni-agenti-podravja/.
Echo, Informa. »Koliko električne energije porabi električni bojler (grelnik
vode)?« Porabimanj INFO. Pridobljeno 30. 3. 2023. https://www.porabimanj.info/koliko-elektricne-energije-porabi-elektricni-bojler/.
Kikec, Tatjana. »Vodni agent.« V Zbornik II. Mednarodne konference Društva
vodna agencija ur. Društvo vodna agencija. Ljubljana: Društvo vodna
agencija, 2017.
NIJZ. »Mnenje o potrebnih količinah pitne vode v primeru omejitve ali prekinitve dobave pitne vode.« NIJZ-Center za zdravstveno ekologijo Strokovna skupina za vode. Pridobljeno 8. 7. 2019. https://nijz.si/wp-content/uploads/2016/02/mnenje_o_kolicinah_pv_2019.doc
Plut, Dušan. »Vrednotenje vloge naravnih virov (okoljskega kapitala) Slovenije v Strategiji razvoja Slovenije z vidika konkurenčnosti in kakovosti življenja.« Dela – Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. št. 23
(2004): 83-84.
SiStat. 2021. Pridobljeno 20. 3. 2023. https://pxweb.stat.si/SiStat/sl
Šalamun, Andreja. »Jože Cvetko: Sem kot Baltazar, ves čas nekaj razvijam.« Finance. Pridobljeno 30. 3. 2023. https://oe.finance.si/8331286/Joze-Cvetko-
-Sem-kot-Baltazar-ves-cas-nekaj-razvijam
